Zadnje tedne vlada v mojem sistemu pranja perila pravi kaos. Manj pleničk a več hlač, spodnjih hlačk, nogavičk, copatkov, majčk. Čistih oblačil tako hitro zmanjka ... Razlog:


Počasi gre. V vrtcu bolje kot doma. Tam baje teče sam na kahlico in domov ne nosimo prav veliko mokrih oblačil. Vzgojiteljica je sama predlagala, da bi ga (tudi oni) začeli privajati na kahlico. Me je kar presenetilo in seveda sem takoj poprijela njeno pripravljenost. Kakšen teden pred tem smo ga (bolj intenzivno, sicer mu to res ni bilo novo) začeli doma puščati brez plenice. Redko smo ga ujeli in pravočasno prepričali*, da je malo posedel na kahlici ali stranišču. Zdaj se že bolj zaveda, včasih tudi doma pove, da gre lulat in res gre, lažje ga je prepričati* v branje na kahlici. Kakor se je pri P-ju opuščanje plenic (tudi med spanjem) zgodilo praktično čez noč, je to pri D-ju daljši proces, a napreduje, ker ima možnost.

Oba sem imela že od rojstva vsaj občasno brez plenice. Sprva bolj zaradi motorike. Zaradi uporabe pralnih plenic sem namreč imela (neupravičeno) nekaj slabe vesti. Nato smo nadaljevali, kakor se je pač izšlo. P-jev proces odvajanja je močno zmotilo D-jevo rojstvo. D je na mokroto (in sicer) manj občutljiv ter je bil do nedavnega precej navezan na plenice (ko sem mu ponudila spodnje hlačke in plenico, je izbiral slednjo). Pleničke, vsaj dnevne, že v drugo pospravljamo pri starosti dveh let in štirih mesecev, kar je hitro in tudi ne, odvisno iz katere "strani" gledamo, je pa (bil), sem prepričana, kar primeren, če ne pravi čas tako za enega, kot za drugega. V branje priporočam tudi tale članek.


Takole mi pa pomaga ... V plenički, ker je bilo tole ravno po počitku (in se je kregal, da je ne da dol).


* Da ne bo pomote, ne silimo ga k uporabi kahlice/stranišča.